Responsive image

Dobro je vedeti


V naši ordinaciji k vsakemu pacientu pristopamo individualno, saj ima vsakdo izmed nas svoje specifičnosti (prehranjevalne navade, odnos do oralne higiene, skrb za zdravje zob in s tem povezano pogostost obiskov stomatologa itn.). Upoštevajoč pomembnost individualnega pristopa k vsakemu pacientu, smo v ta namen kreirali karton za tveganje kariesa (Caries Risk), ki vsebuje osebne podatke o pacientu, pridobljene iz pogovora s pacientom. Ostale podatke pridobimo na podlagi kliničnega pregleda in testov:

S prvim testom (Plaque Indicator Kit) ugotavljamo prisotnost zobnih oblog (plak). Test identificira kariogenost plaka in njegovo starost v 5 minutah. Pri večini populacije je formacija plaka normalen pojav. Določanje potencialnega tveganja, ki ga plak lahko povzroči, in razpoznavanje področij, ki so za nabiranje plaka bolj problematična kot druga, je večinoma težko. Plaque Indicator Kit je enostaven preizkus, s katerim lahko hitro identificiramo in tudi vidimo problem, kar paciente poduči in jih motivira. Test za identifikacijo plaka (zobnih oblog) določa njegovo kariogenost in starost. Obstaja vzročna povezava med močno proizvodnjo kislin zaradi plaka kot odgovor na glukozno in kariozno aktivnost.

Z naslednjim testom določamo koncentracijo Streptococcus mutansa in Lactobacilov. Test je zelo pomemben, saj imata ti bakteriji vodilno vlogo pri nastanku zobnega kariesa. Vključno z drugimi kliničnimi podatki dobimo podatek o višini koncentracije bakterij v slini, kar nam omogoča oceniti tveganje za nastanek kariesa pri posameznem pacientu (test GC Saliva-Check Mutans, CRT bacteria in test za individualni generalni karies potencial (kislina) Clinpro Cario L-Pop).

Poleg tega se izvaja tudi test za ocenjevanje sposobnosti sline za zaščito zob. Slina je primarni naravni obrambni sistem za ustno okolje (nevtralizira kisline s spiranjem hrane in bakterij; dobavlja kalcij, fosfat in fluoride zobem ter deluje kot lubrikant in tvori pelikel). S pomočjo testiranja se določijo kvalitativne lastnosti, ph in pufrska sposobnost sline (test GC Saliva-Check Buffer ali CRT Buffer).

KARIES

Karies je danes najbolj razširjena bolezen naše civilizacije, za katero zboli do 90 % skupnega prebivalstva. Za preprečevanje kariesa je pravilna in popolna oralna higiena najdostopnejše, najučinkovitejše in najcenejše sredstvo. Pravilna oralna higiena zajema umivanje zob s pravilnim ščetkanjem, optimalno trikrat na dan. Otroke moramo naučiti, da se zobni karies mora preprečiti ter da nam oni pri tem lahko pomagajo. Vodeno umivanje zob, ko starši kažejo pravilen način ščetkanja in sproti kontrolirajo kvaliteto otrokovega umivanja zob, je treba izvajati do otrokovega odhoda v šolo, v razvitejših evropskih državah se to priporoča do obdobja pubertete.

Osnovne postavke preventivnih postopkov:

Cela zgodba o kariesu se prične pri oblogah. Sladkorji, ki se nahajajo v oblogah, bakterije v toku metaboličnih procesov pretvarjajo v kislino, ki uničuje sklenino zob, vse dokler ne prodre v notranje strukture zob oziroma zobne pulpe (zobni živec), pri čemer prihaja do pojava bolečin.

KARIES STEKLENIČKE

Karies, ki se pojavlja v zgodnjem otroštvu, pri otrocih, mlajših od treh let, ki je povzročen s hranjenjem skozi stekleničko, imenujemo karies stekleničke. Karies stekleničke preprečujemo s prenehanjem slabih navad, ki ustrezajo njegovemu razvoju. To je pravzaprav najpomembnejše. Če pripeljete otroka k zobozdravniku, slabih navad pa niste opustili, niste veliko naredili. Karies stekleničke lahko definiramo kot obolenje mlečnih zob, okarakterizirano s popolnim uničenjem trdih zobnih tkiv, predvsem krone zob zgornjih sekalcev, v končni fazi obolenja tudi do uničenja molarjev. Spodnji sekalci po navadi niso prizadeti, ker so v času sesanja zaščiteni z jezikom, ki skupaj s slino mehanično odstranjuje ostanke hrane in sladkih pijač. Karies se prične na gingivalnem delu zgornjih sekalcev in zelo hitro napreduje. Destrukcija kariesa zgornjih prednjih sekalcev se lahko razširi na zgornje podočnike in na grizne plohe zgornjih molarjev. Kaj se medtem pravzaprav dogaja v ustih? Prihaja do padca pH-vrednosti, ki celo noč deluje na površino zob in pričenja proces, ki v končni fazi privede do uničenja sklenine in zobovine. Starši bi začetno obliko bolezni, ki se kaže v obliki belih ali rumenih peg na kroni zoba, morali vsekakor opaziti in poiskati pomoč zobozdravnika.

Navedeno škodo lahko povežemo z uživanjem različnih sladkih pijač iz stekleničke, kot so sokovi, čaji, sladkano mleko, še posebej ponoči ali med uspavanjem otroka.

Vsak karies, tudi karies stekleničke, je rezultat medsebojnega delovanja več enakovrednih faktorjev:

Če se strokovne pomoči ne poišče pravočasno, bolezen hitro napreduje in vodi do posledic, ki predvsem vodijo do oteženega žvečenja. Uničeni zobje so lahko vzrok številnih infekcij, ki vodijo do niza neželenih pojavov (bolečina, vnete spremembe na mehkih zobnih tkivih, možne spremembe na zarodkih trajnih zob v obliki diskoloracije, neprijetna izkušnja med bolj ali manj bolečimi posegi). Vse skupaj lahko vpliva na normalno rast in razvoj čeljusti ter oblikovanje pravilnega govora. Posledice so lahko večkratne, zato je zelo pomembno, da starši skupaj s strokovno pomočjo zobozdravnika ob pravem času preventivno ukrepajo, da bi bil riziko pred kariesom čim manjši. Pričetek preventivnih ukrepov je vsekakor odvajanje otroka na nočno prehranjevanje in uspavanje s sladkano hrano ali pijačo iz stekleničke. Čim prej je treba začeti z oralno higieno (umivanje zob), po vsakem obroku je treba zobe umivati z mehko otroško ščetko.

Karies stekleničke se lahko prepreči, če:

ALI JE TREBA POPRAVLJATI MLEČNE ZOBE?

Ni nobene razlike oz. ne bi smela obstajati glede na pomembnost sanacij mlečnih in stalnih zob.

Mlečni zob kot živčna enota ima isto funkcijo kot stalni zob, tako da ga njegova začasnost v ustih ne sme razvrednotiti. Poleg tega, da omogočajo normalno žvečilno funkcijo, so mlečni zobje pomembni stimulatorji za normalno rast in razvoj čeljusti. Močno vplivajo tudi na naravno rast stalnih zob. Če se mlečni zobje ne sanirajo in se jih hitro uniči, posledično prihaja do upočasnjene rasti in razvoja čeljusti ter redukcije prostora za stalne zobe. Posledica je lahko ena od ortodontskih anomalij v stalni denticiji, ki pa zahteva zdravljenje. Velika zmota je, da mlečnih zob ni treba zdraviti, ker bodo v vsakem primeru odpadli. To je vsekakor napačno razmišljanje, ker imajo mlečni zobje večkratne, čeprav kratkotrajne funkcije (čuvajo prostor za stalne zobe, omogočajo normalno rast in razvoj čeljusti ter kvalitetno žvečenje).

Poleg tega mlečni zobje sodelujejo pri nastanku številnih glasov, omogočajo jasen in razumljiv govor, vplivajo pa tudi na estetski videz obraza, kar je vsekakor pozitivno za psihični razvoj otroka. Najboljše bi bilo, da je otrok brez kariesa in da ni treba sanirati zob. Če ga ima, je starost otroka pri prvem posegu manj pomembna. Pomembnejše je, da ima otrok prijeten stik in zaupanje v terapevta. Karies je treba odkriti in sanirati v začetni fazi, ko je celoten poseg lažji in enostavnejši tako za pacienta kot za terapevta. Takšni pogoji so uresničljivi skozi redne trimesečne kontrole in preventivne postopke doma in v ordinaciji.

KDAJ K ZOBOZDRAVNIKU?

Po priporočilu glavne ameriške zobozdravniške organizacije American Dental Association in številnih drugih zobozdravniških združenj po svetu je zaželeno otroka pripeljati k zobozdravniku do prvega leta njegove starosti v vsakem primeru, preden pride do tega, da otrok nujno potrebuje pomoč zobozdravnika. Delo z otroki do tretjega leta starosti zahteva posebno razumevanje in potrpežljivost. Glede na to, da so otroci pri tej starosti zelo navezani na svojo mamo, je zaželeno, da je mama vsaj na začetku zobozdravniškega pregleda v bližini svojega otroka. Pomembno je, da otrok v tem obdobju starosti pridobi pozitivno in prijetno izkušnjo pri zobozdravniku, kateremu se na ta način olajša delo v prihodnosti. Otroci v predšolskem obdobju hitro spreminjajo razpoloženje in so lahko trmasti, tako da je pri delu z njimi potrebna velika odločnost. Otroci popustljivih staršev so lahko razvajeni, ker so navajeni, da je vse po njihovem. Otroci prestrogih staršev se jim maščujejo z neprimernim obnašanjem pri zobozdravniku, ker jih v tistem trenutku ne morejo kaznovati. S takšnimi otroki ima zobozdravnik najboljše uspehe, če jim pristopi prijateljsko in ignorira njihovo negativno obnašanje ter s pogovorom razloži vse nadaljnje zobozdravniške postopke. Pri prvem obisku zobozdravnika je otrok lahko prestrašen. Takoj je treba pričeti oblikovati otrokovo obnašanje ter njegov negativen in odbijajoč odnos do zobozdravniške terapije postopoma spreminjati v sprejemajočega. Obstajajo številne tehnike za kontrolo in oblikovanje obnašanja otroka v zobozdravstveni ordinaciji. S pravilnim upoštevanjem le-teh je možno iz najbolj problematičnih otrok narediti vzorne paciente. V kolikor otrok dovolj sodeluje in ni prestrašen, lahko zobozdravnik že pri prvem srečanju poseže v podrobnejši pregled zob, čeljusti, ugriza in dlesni, kot tudi v enostavnejše posege. V večini primerov, še posebej, če bolečina ni razlog obiska, prvi obisk zobozdravnika služi za to, da bi se otrok in zobozdravnik spoznala in ustvarila prijateljski odnos, od katerega bo vidna korist pri naslednjem obisku. Tako se bosta razbila otrokov strah in nelagodje pred obiski v zobozdravstveni ordinaciji.

KAKO PRIPRAVITI OTROKA ZA OBISK PRI ZOBOZDRAVNIKU?

Pred prihodom k zobozdravniku otroku ne dajemo vnaprej naslednjih izjav:

Tako odgovarjajte samo na direktno vprašanje otroka. V nasprotnem primeru se bo otrok spraševal, zakaj mu vse to govorite, in se bo verjetno začel bati. Bilo bi dobro, da se obisk pri zobozdravniku opiše kot nekaj običajnega, saj vsi obiskujejo zobozdravnike. Če je strah prisoten, je pri prvem obisku najbolj pomembno sodelovanje staršev. Poleg avtoritete mora otrok v zobozdravniku videti prijatelja. S toplim in tolerantnim pristopom bomo pridobili zaupanje otroka, ki bo pripravljen sodelovati. Toda otrok mora poznati tudi razlog odhoda k zobozdravniku. Prisotnost enega od staršev je zelo pomembna, vendar se starši ne bi smeli vmešavati v komunikacijo med zobozdravnikom in otrokom, ker se s tem lahko zmede otroka, ki ne bo vedel, koga naj v danem trenutku posluša. Starši, starejši bratje in sestre, stari starši in ostali ne bi smeli izražati svojih negativnih izkušenj, ki so jih morda imeli pri stomatoloških posegih in intervencijah.

ORTODONTSKI APARATI ZA ZOBE

Nikoli ni prezgodaj paziti na razvoj zob in čeljusti. Zobozdravnik lahko zelo zgodaj odkrije nepravilen ugriz, tesno stanje in nepravilno razporejene zobe ali nepravilen razvoj čeljusti. Nepravilen odnos čeljusti je lahko podedovan ali pa nastane zaradi prejšnjih poškodb, prezgodnje izgube mlečnih zob, sesanja prsta, uporabe neanatomskih dudic, grizenja nohtov ali ustnic. Pravilno razporejeni zobje se lažje čistijo in so manj podloženi kariesu in boleznim mehkih tkiv ustne votline. Pravilen medčeljustni odnos omogoča pravilno izgovarjavo, zmanjšuje možnost poškodb zob ter omogoča otroku pravilno dihanje skozi nos in ne skozi usta. Ortodontski aparati so lahko fiksni (nosilci, pritrjeni na zobeh) ali mobilni (pacienti jih lahko sami namestijo in odstranijo). Kateri aparat je primeren za vašega otroka, pa ugotovi ortodont. V času trajanja ortodontske terapije bo otrok hodil na pogoste kontrole k ortodontu, vendar bo treba povečati stopnjo higiene zob in redno obiskovati svojega zobozdravnika zaradi preventivnih pregledov.

ZDRAVI ZOBJE

Zdravje zob in dlesni (gingive) ter njihova kvaliteta sta v veliki meri pogojena z genskim dedovanjem. Na to dejstvo ne moremo vplivati. Kaj lahko storimo sami? Lahko zaščitimo zdravje zob in dlesni. Da bi pri tem bili uspešni, se je treba navaditi na vzdrževanje pravilne higiene ustne votline in jo vzdrževati skozi celo življenje. Eden od najpomembnejših faktorjev pri nastanku bolezni kariesa in dlesni je nezadovoljiva higiena ust in zob, katere posledice so kopičenje zobnih oblog. Obloge so številni brezbarvni lepljivi sloji, polni bakterij, ki so idealen medij za nastanek bakterij, pri čemer kot najbolj škodljiv produkt njihove aktivnosti nastaja kislina, ki s svojim vplivom pričenja proces demineralizacije oz. razgradnje sklenine. Tako se prične proces kariesa zoba. V oblogah, ki se nahajajo v neposredni bližini dlesni, nastajajo številni produkti, kot so toksini, ki vodijo do obolenj mehkih tkiv v ustih. Obloge se zelo enostavno odstrani s ščetkanjem zob, z uporabo zobne nitke in tušev za ustno higieno. Pomembno je poudariti, da se z odstranjevanjem oblog preprečuje nastanek kariesa in bolezni dlesni.

UMIVANJE ZOB

Zelo je pomembno, da pri vzdrževanju ustne higiene uporabljamo pravilne tehnike ščetkanja zob in da pranje zob traja približno tri minute. Za odstranjevanje oblog medzobnih prostorov uporabljamo že omenjene zobno nitko in tuše. Zobe je treba umivati najmanj dvakrat na dan; obvezno zvečer pred spanjem, ker takrat nastane največ oblog, ter zjutraj v okviru redne jutranje higiene. Zaželeno je umivanje zob po obroku. Zelo pomembno je umivati zobe na pravilen način. Ščetko, na katero smo predhodno nanesli zobno pasto, postavimo v nagnjen položaj na prehodu med zobmi in dlesnimi. Z blagim pritiskom najprej masiramo dlesni, da bi potem z energičnimi potezami v smeri izraščanja zob (od dlesni do vrhov zob) očistili zobe in prostor med njimi. Navedeni postopek je treba ponoviti od trikrat do štirikrat za vsako skupino zob. Da bi bili zobje dobro umiti, potrebujemo okoli tri minute. Z rednim in pravilnim umivanjem ohranjamo zobe čiste, brez ostankov hrane in slojev zobnih oblog. S tem obenem ohranjamo zdravje dlesni, sluznice ustne votline in primerno sestavo sline. Za ohranjanje vseh zobnih površin poleg umivanja zob z zobno pasto in ščetko, kot smo že povedali, uporabljamo različna pomožna sredstva, kot so zobna nitka, zobotrebec, interdentalni konusi, tuši za tuširanje medzobnih prostorov itn. Obstaja več tehnik umivanja zob, ki so odvisne od starosti človeka in stanja ustne votline. Vsak človek bi v dogovoru s svojim zobozdravnikom moral uporabljati metodo ščetkanja, ki je najprimernejša stanju njegovih zob in dlesni. Mamica bo od zobozdravnika dobila napotke, kako se negujejo usta in zobje pri novorojenčkih in majhnih otrocih. Predšolski otroci morajo umivati zobe v vrtcih. Šolarji bodo v okviru otroškega zobozdravstva izvedeli, kako, kdaj in zakaj se umivajo zobje. Treba je poudariti, da se bodo otroci obnašali tako kot njihovi starši. Tako bo majhen otrok pridobival svoje navade glede oralne higiene od svojih staršev, če so jih oni uveljavili v svoj način življenja.

UMIVANJE ZOB PRI MAJHNIH OTROCIH

Mamice skrbijo za ustno votlino in prve izrastle zobe, po dveh letih se otrok postopoma vključuje v pridobivanje oralnih higienskih navad. To je odvisno od razvitosti otroka in njegovega interesa za okolico. Otrok že zelo zgodaj prične zaznavati, da mama ali bratje in sestre umivajo zobe vsakodnevno, in jih bo želel oponašati. Spoznal se bo z zobno ščetko in se z njo poigraval. Na začetku mama nežno umiva zobe z otroško zobno pasto, pri čemer otroka uči, da paste ne pogoltne, temveč jo izpljune. Pomembno je, da po umivanju zob in pred spanjem otrok ničesar več ne poje.

UMIVANJE ZOB PRI ŠOLSKIH OTROCIH

V tem obdobju ni več razmika med posameznimi zobmi. Zobna papila se nahaja med zobmi in v tem prostoru se med žvečenjem kopičijo ostanki hrane. Za temeljito čiščenje tega prostora se ne uporablja horizontalne tehnike umivanja zob (levo – desno), ki poškoduje zobne vratove in dlesni, temveč se uporablja navpično ali krožno tehniko. Najprej umivamo površine za žvečenje. Ščetko položimo vodoravno na zadnji zob in z malimi krožnimi gibi čistimo proti sredini. Nato umivamo zunanje ploskve kočnikov in ličnikov od zadaj proti naprej z navpičnimi in krožnimi gibi, z zobmi v stiku in vsak zob mora imeti dvajset stikov s ščetko. Notranje površine zob umivamo z malimi krožnimi gibi od zadaj proti naprej. Sprednji zobje se umivajo z navpično oz. krožno tehniko v smeri osi zob. Zobna ščetka mora biti mehka. Po treh ali štirih mesecih ščetka izgubi svoje lastnosti in jo je treba nadomestiti z novo.

ČIŠČENJE MEDZOBNEGA PROSTORA

Zobna nitka je pomožno sredstvo za čiščenje prostora med zobmi. Uporaba ni enostavna in zahteva nekaj potrpljenja. Najpomembneje je, da se očistijo površine med zobmi s premikanjem v smeri gor–dol. Od zvitka zobne nitke se odreže od 15 do 20 cm nitke in se jo ovije nekajkrat okoli prstov. Za čiščenje zgornjih zob se nitka ovije čez palec in kazalec. Palec je vedno zunaj. Nitko nežno potegnemo med zobe, da ne poškodujemo dlesni. Potem se dobro napne in vleče najprej proti eni strani zoba, nato proti drugi. Za čiščenje spodnjih zob bomo uporabili oba kazalca, s katerima vlečemo nit v smeri naprej–nazaj. Za čiščenje medzobnih prostorov je priporočljivo uporabljati tudi tuše, ki se nudijo na trgu v več različicah.

PREHRANA OTROKA

Zdrava prehrana je v veliki meri sestavljena iz živil, ki vsebujejo sestavine, ki jih otrok potrebuje za rast in normalen psihofizični razvoj. Vsak dan je treba uživati živila, bogata s proteini (ribe, meso, mleko in mlečni izdelki, sadje, zelenjava, kruh, žita in izdelki iz žit itd.). Za pravilen razvoj zob in dlesni je potrebna uravnovešena prehrana. Prekomerno uživanje sladkorja je vzrok kariesa. Večina živil vsebuje sladkor, tudi tiste, katerih okus ni sladek, in sicer: paradižnikov koncentrat, prelivi za solate, čips, podobna živila ipd. Ali mora otrok prenehati jemati vsa živila, ki vsebujejo sladkor ali škrob? Seveda ne! Večina njih vsebuje vitamine in minerale, ki jih otrokov organizem potrebuje, vendar je treba biti selektiven pri izboru takšnih živil. Živila, ki vsebujejo sladkor ali škrob, je treba uživati v kombinaciji z glavnim obrokom. Po obroku je treba zobe umiti, ker se lepljiva hrana z veliko sladkorja težko odstrani. Obvezno se je treba izogibati uživanju sladkarij med obroki. Ni treba panično proučiti sestavo živil, ker otroci morajo jesti ogljikove hidrate. Pomembno je vedeti, da so sladkorji manj nevarni, če se jedo v času ali neposredno po obroku in nikoli sami kot obrok ali med obroki. Lepljive hrane, kot so karamele, prigrizki in suho sadje, ni lahko očistiti z zob z vodo ali slino. Zato je ta hrana nevarnejša od tiste, katere ostanki se lahko čistijo. Gazirane pijače so bolj nevarne od negaziranih, saj imajo nižji pH od negaziranih. Ali nosite na sprehod prigrizek za slučaj, da vas otrok zaprosi? Razmislite, če je to zares potrebno ali je to le samo slaba navada.

RAST MLEČNIH ZOB

Pri otrocih zobje rastejo po določenem vrstnem redu in v določenem obdobju. Prvi zob zraste v povprečju med petim in osmim mesecem otrokove starosti. Praviloma bi otrok do drugega leta starosti moral imeti vseh dvajset mlečnih zob. Vendar so od običajnih obdobij rasti zob pogosta odstopanja. Otrok, kateremu zobje zrastejo prej, ni naprednejši od tistega, ki mu zrastejo kasneje. Različne novejše raziskave so pokazale, da je boljše kasnejše izraščanje zob. Zobje, ki zrastejo kasneje, ostanejo dlje časa zdravi.

Okoli šestega meseca starosti najprej zrastejo spodnji prvi sekalci. V sedmem mesecu zrastejo še zgornji prvi sekalci, pri osmih mesecih pa bo otrok verjetno imel vse štiri prednje zobe. V devetem ali desetem mesecu bosta zrasla še preostala dva sekalca, tako da bo otrok imel vrsto štirih zgornjih in štirih spodnjih zob. Prvi kočniki se bodo verjetno pojavili okoli prvega rojstnega dne ali malo kasneje.

Simptome različnih bolezni ali stanj starši pogosto pripisujejo rasti zob in se ne odpravijo pravočasno k zdravniku. Ne smete zlahka predpostaviti, da je vzrok razdražljivosti dvomesečnega otroka rast zob, kajti pri večini dojenčkov prvi zobje zrastejo okoli petega ali šestega meseca. Ko je zob že pred izraščanjem, je malo verjetno, da bo izzval vidne spremembe, razen lažjega vnetja dlesni, povečanega slinjenja in naglašene potrebe po grizenju. V posameznih primerih se lahko temperatura rahlo zviša, lahko pa se zgodi, da ima otrok lažjo obliko driske. Treba je poudariti, da vzrok teh problemov ni nujno rast zob, kajti otroci dajejo v usta vsakršne predmete. Tako vnašajo različne mikroorganizme, ki so lahko vzrok navedenih motenj. Prvi zobje izraščajo dokaj zlahka, šele kočniki, ki izraščajo okoli prvega leta starosti, lahko izzovejo bolečino.

Možni spremljevalni znaki izraščanja zob so:

Prvi zobje niso namenjeni žvečenju, tako da njihov pojav ne bi smel pospešiti procesa odvajanja od dojenja. Možno je, da vas bo otrok med dojenjem začel gristi za bradavico. Tega ne smete jemati kot otrokovo željo za odvajanjem od dojenja. Vse, dokler je bradavica dovolj globoko v ustih in je v pravilnem položaju za dojenje, vas otrok ne more ugrizniti, saj položaj otrokove čeljusti to preprečuje. Po uvedbi dodatne prehrane spodbujajte otroke, da po obroku spijejo malo navadne vode, in pazite, da se ostanki hrane ne zadržujejo dlje časa med zobmi. Navadna voda je za zobe bolj zdrava od sladkih napitkov in hkrati pomaga pri uklanjanju ostankov hrane, ki se zadržujejo v ustih. Naučite otroka, da pije iz navadnega kozarca ali kozarca s kljunom, saj uporaba stekleničke z dudo pomaga pri nastanku kariesa. S higieno je treba začeti takoj po izraščanju prvega zoba. Zobe je treba čistiti po vsakem obroku. Že prve zobe lahko umivate z otroškimi ščetkami, tako se bo otrok hitreje navadil na vzdrževanje higiene ust in zob. Na trgu obstajajo otroške zobne paste z majhnim deležem fluora (500 ppm), ki se priporočajo za uporabo od izraščanja prvega zoba. Otrok potrebuje predmete, ki so primerni za grizenje, ker mu to olajšuje izraščanje zob. V nasprotnem primeru bo grizel prste, igrače, gumijaste predmete, mogoče bo želel ugrizniti tudi vas. Možno je, da se otrok medtem ko grize, razjoče zaradi prevelikega pritiska na vnete dlesni; v takem primeru bodite razumevajoči do otroka. Po rasti prvih zob se bodo z žvečenjem izbrusili njihovi ostri robovi in zmanjšala se bo možnost neprijetnih ugrizov v dlesni.

Nosečnost Nosečnost je novo stanje za organizem ženske, ki tedaj hrani sebe in dojenčka. Dojenček ima prednost in vzame potrebne snovi iz maminega organizma. To velja tudi za kalcij, fosfor in druge pomembne elemente, ki so nujni za zdrave zobe. Na mami je odgovornost, da zagotovi zdravje sebi in dojenčku. Prehrana mora biti prilagojena potrebam nosečnice, obvezno je vzdrževanje pravilne higiene zob in ust ter redno obiskovanje svojega stomatologa. V nosečnosti je zaželeno obiskovati stomatologa vsake tri mesece. Nosečnica, ki skrbi za zdravje svojih zob, izvaja redno in pravilno higieno ustne votline, zdravi vnetne spremembe v ustih ter redno kontrolira in zdravi zobe, ne bo imela večjega števila karioznih zob kot pred nosečnostjo. Se pravi, izgovor, da je nekdo zaradi nosečnosti izgubil zobe, ni sprejemljiv.

Pravilno hranite svojega dojenčka Okus in navade pri prehrani otrok se razvijajo zelo zgodaj. Zaradi tega se izogibajte ustvarjanju navad s sladko hrano. Ne sladkajte otrokove vode, hrane, žit in sadja. Ne slepite se, da otroci raje uživajo sladko hrano, radi uživajo tudi nesladkano hrano. Preprečite bolezen »sladkih zob« (cirkularni karies) pri svojem otroku. Ta karies zajema veliko število mlečnih zob, ki se krušijo in lomijo in na koncu ostanejo samo njihove korenine. Poleg tega se pojavljajo bolečine in otekline mehkih zobnih tkiv, takšne zobke pa se pogosto mora odstraniti. Če otrok ne navajamo na sladkano hrano (bombone, čokolade in ostale sladkarije), se bodo pozneje kot odrasli zadovoljili s svežim sadjem in zelenjavo.

Poškodbe zob

Če otrok izbije mlečni zob, je najboljše brez odlašanja konzultirati otrokovega stomatologa. Običajno so otroške kosti elastične, tako da zobje ne pokajo, ampak kot zamašek izskočijo iz kosti. Zato je redko potrebno rentgensko slikati to področje, vendar se zob ne vrne nazaj v alveolo (prostor, v katerem je bil). Dovolj je otroka pomiriti (in starše), narediti toaleto rane, pregledati, če je prišlo do poškodbe ust in okoliških struktur ustne votline.

Če je izbit stalni zob, ga nežno primite za krono zoba in malo izperite v hladni vodi. Ne smete ga ribati, prati z mili in podobnimi sredstvi. Poskušajte ga vrniti v alveolo, kjer je bil pred poškodbo, pridržite ga z gazo in v najkrajšem času poiščite pomoč stomatologa. Pomembna je vsaka minuta. Če ne morete vrniti zoba na prvotno mesto, položite zob v čisto posodico z mlekom ali fiziološko raztopino in pohitite k stomatologu. V primeru, ko je zob razpokan ali zlomljen, po možnosti najdite zlomljeni kos zoba, v bližino rane postavite hladno oblogo, da se prepreči natekanje, in pojdite nujno k stomatologu. Otrok, ki ima štrleče prednje zobe, ima več možnosti za poškodbo zob kot otroci s pravilnim razporedom in odnosom med zobmi.

Ali vam pri umivanju zob včasih krvavijo dlesni?

Ali ste opazili, da so se vam dlesni malo potegnile nazaj in da je vrat zoba deloma ogolel? Če ste, vedite, da so to prvi znaki obolenja zobnega mesa zob (dlesni – gingive), ki se imenujejo gingivitisi ali tkiva, ki zobe držijo v čeljustih (podpornega aparata zob – parodonta), ki se imenujejo paradontopatije. Takoj poiščite pomoč svojega stomatologa, da preveri, ali gre zares za te bolezni. Zakaj? Zato, ker te bolezni postopoma napredujejo in lahko pripeljejo do majanja zob in na koncu tudi do njihove izgube. Še boljše je, da se oglasite pri stomatologu še pred pojavom teh sprememb, da se ugotovi, ali so vaše dlesni in ostala tkiva okoli zob zdrava ali ne in da vam v skladu z izvidi svetuje, na kakšen način je treba zaščititi vaše zobe in ustno votlino. Uvideli boste, da je tisto, kar morate narediti, da bi ohranili zdravje zob in dlesni, povsem enostavno. Potrebno je redno in pravilno vzdrževanje higiene zob in ust, pravilna prehrana in redni obiski pri stomatologu. Dejansko ni težko in ne vzame veliko časa!

Kakšne bolezni so to?

Gingivitisi so vnetja na področju dlesni, parodontopatije pa so obolenja podpornega aparata zob – parodonta. Parodont obkroža in drži zobe v njihovem ležišču – zobni čašici (alveoli). To so dlesni, čeljustna kost, vlaknine, ki povezujejo zob za kost, in cement zoba. Gingivitisi in parodontopatije se razvijajo skoraj neopazno in lahko trajajo več let, ne da bi povzročili bolečino niti kateri drug simptom, ki bi človeka opozoril, naj poišče pomoč stomatologa. V začetku bolezni je edini simptom občasna krvavitev dlesni. Ta krvavitev je na začetku neznatna, tako da se samo občasno pasta za zobe obarva roza. Po določenem času se dlesni na nekaterih zobeh umaknejo za milimeter ali dva in v tem del vrata oziroma korenine zoba ogoli. Ker na tem delu zoba ni sklenine, se včasih pojavi občutljivost zoba na hladno, toplo ali dotik. Z napredovanjem bolezni ti simptomi postajajo izrazitejši. Dlesni postajajo rdeče in natečene, po nekaj letih se zobje postopoma začnejo majati, menjajo položaj in se razmikajo. Pri pregledu bo stomatolog ustavil nastajanje parodontalnih žepov (prostor med zobmi in dlesnimi je poglobljen). V njih se nabira zobni kamen, v nekaterih primerih tudi gnoj. Ko bolezen doseže to fazo, se začnejo pojavljati bolečine in neprijeten zadah iz ust. Pogosto se poleg zob pojavljajo rdeči otoki, polni gnoja (parodontalni abscesi), ki zbolelega opomnijo, da se oglasi pri stomatologu.

Do česa pripeljejo parodontopatije?

Parodontopatije uničujejo tkiva, ki zobe držijo v čeljusti, kar vodi do majanja zob in na koncu do njihovega izpadanja.

Kdaj se začenjajo te bolezni?

Bolezni dlesni se pojavljajo zelo zgodaj, že v otroštvu, parodontopatije pa pred dvajsetim letom starosti. Postopoma napredujejo in v velikem številu nezdravljenih primerov pripeljejo do izgube posameznih ali večine zob med štiridesetim in petdesetim letom starosti.

Ali se pojavljajo pogosto?

Ocenjuje se, da ima vsaka druga oseba do dvajsetega leta starosti določeno bolezen dlesni oziroma parodontopatijo. S staranjem se med populacijo precej poveča odstotek obolelih. Raziskave so pokazale, da so parodontopatije eden vodilnih vzrokov izgube zob po petinštiridesetem letu starosti.

Kateri so vzroki njihovega nastanka?

Glavni vzrok teh obolenj so zobne obloge (dentalni plak). To je nevidna, tanka, lepljiva obloga, ki se nalaga na zobeh. V oblogah se nahajajo bakterije, ki so glavni vzrok nastanka bolezni zob in mehkih tkiv ustne votline. Pri nastanku parodontopatij igrajo vlogo tudi drugi faktorji, in sicer tisti, ki olajšujejo nastajanje in kopičenje zobnih oblog (zobni kamen, nepravilen položaj zob, njihova zbitost, neadekvatni stomatološki posegi, slabe navade itn.). Pomemben je tudi medsebojni odnos zgornje in spodnje čeljusti oz. povečan pritisk na določene zobe ali skupino zob.

Ali splošno zdravstveno stanje vpliva na pojav teh bolezni?

Da! Značilno je splošno zdravstveno stanje organizma kot tudi njegove obrambne moči, imunski sistem in dedni faktorji. Tudi tukaj lahko govorimo o faktorjih tveganja. Če je oseba starejša in ima eno od sistemskih bolezni (npr. sladkorna bolezen), je večja možnost, da se bo stanje podpornega aparata zob poslabšalo.

Kaj lahko sami storite, da bi preprečili in zdravili gingivitise in parodontopatije?

Pomembno je vedeti, da je prisotnost in kopičenje oblog oziroma bakterij na zobeh glavni vzrok bolezni. Pri preprečevanju nastanka obolenj dlesni in celega podpornega aparata zob je osnovna PRAVILNA HIGIENA ZOB IN UST, kar pa je odvisno od vas samih.

Kako vam lahko pomaga vaš stomatolog?

Prva faza zdravljenja sestoji iz odstranjevanja mehkih in trdih naslag, kot tudi drugih faktorjev, ki olajšujejo njihovo kopičenje (neadekvatne plombe, proteze itn.). Zatem se pristopi k obdelavi parodontalnih žepov. S to metodo se odstranjujejo obolela tkiva iz patoloških prostorov med dlesnimi in zobmi. V težjih primerih se lahko opravi kirurški poseg, s katerim se lahko v celoti odstranijo parodontalni žepi. Terapija parodontopatij zajema tudi usklajevanje odnosov med zgornjimi in spodnjimi zobmi, s katerim se pritisk tekom žvečenja enakomerno prenaša na vse zobe. Pomembno je vedeti, da ne obstaja univerzalno zdravilo za zdravljenje parodontopatij in da je zato zelo pomembno, da se združijo napori pacientov in stomatologa. Zelo pomembni so redni kontrolni pregledi.

Ali je možno popolno pozdraviti paradontopatijo?

V nasprotju z dokaj razširjenim mišljenjem, da se parodontopatije ne more zdraviti in da je treba počakati, da zobje odpadejo ter jih zatem zamenjati s protezami, je dokazano, da se lahko proces paradontopatije upočasni in celo ustavi. S pomočjo tako imenovane regenerativne terapije, z uporabo kostnih in sintetičnih implantatov, ki nadomeščajo izgubljeno kost, je mogoče nadoknaditi del uničene čeljustne kosti.

POMEMBNO!

Za preprečevanje nastanka gingivitisa in parodontopatij ter za njuno uspešno zdravljenje so pomembni pravilna in redna higiena zob in ust, primerna prehrana (čvrsta hrana, ki pomaga pri odstranjevanju oblog in ki vsebuje dovolj vitaminov), čimprejšnje diagnosticiranje bolezni, redni kontrolni pregledi ter pravočasna in ustrezna terapija.

  1. IZOGIBAJTE SE SLADKARIJAM! UPRITE SE JIM!
  2. PAZITE NA PREHRANO! JEJTE RAZNOVRSTNO HRANO!
  3. UPORABLJAJTE PASTE ZA ZOBE IN PREPARATE FLUORA!
  4. UMIVAJTE ZOBE VSAJ DVAKRAT NA DAN!
  5. OBIŠČITE SVOJEGA STOMATOLOGA NAJMANJ DVAKRAT NA LETO!
  6. TAKOJ ZAČNITE Z ZGORAJ NAVEDENIMI UKREPI!


Ne pozabite pravil za ohranjanje zdravja zob in ust:

  1. na zdravje zob vašega dojenčka začnite misliti takoj, ko izveste, da ste noseči;
  2. zmanjšajte uporabo sladkorja, posebno pa raznih sladkarij. Pazite, da se sladkarije v vaši družini čim manj uporabljajo med obroki;
  3. bodite pozorni na prehrano članov vaše družine, jejte čim več rib, piščančjega mesa, mlečnih izdelkov, žitaric, sadja in zelenjave;
  4. bodite prepričani, da se zdravje zob ohranja tudi z uporabo fluora. Posvetujte se s svojim stomatologom;
  5. zobe umivajte redno in natančno (najmanj dvakrat na dan);
  6. ne dovolite, da vaš dojenček spi s stekleničko, v kateri je kar koli drugega kot navadna voda;
  7. izoblikujte navado, da vsi člani vaše družine vsaj dvakrat letno obiščejo stomatologa;
  8. če ima vaš otrok kariesne zobe, čim prej poiščite pomoč stomatologa.